Nasveti in informacije, ki vam bodo pomagale pri vodenju podjetja
Za poslovanje poslovnega subjekta so izjemno pomembni davčni zakoni RS, in sicer:
Nepoznavanje ali kršenje določb davčne zakonodaje lahko prinese marsikatero nepotrebno težavo, zato se je pred izvedbo določene transakcije priporočljivo predhodno posvetovati z računovodjo ali davčnim svetovalcem. Na sklop davčne zakonodaje se navezujejo tudi predpisi s področja socialne varnosti, in sicer:
Omenjeni zakoni določajo pogoje, kdaj se je podjetnik dolžan vključiti v socialna zavarovanja in za njih plačevati mesečne prispevke.
s.p. je fizična oseba, ki na trgu nastopa samostojno. Opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Poslovni izid dejavnosti je obdavčen z dohodnino. Zakon o gospodarskih družbah je opustil uporabo predpone »samostojni«, tako da se uradno uporablja samo še beseda Podjetnik in kratica s.p.. Podjetnik se mora po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vključiti v sistem obveznega zavarovanja in vsak mesec plačevati prispevke za socialno varnost. Kljub temu, da s.p. sklene zavarovanje, še ne pomeni, da je oseba v svojem podjetju zaposlena.
Pri podjetniku gre za samozaposlitev, ne prejema se plače, regresa ali drugih bonitet, ki sicer pripadajo zaposlenim osebam v podjetju.
Povzeto po Zakonu o gospodarskih družbah.
Družba z omejeno odgovornostjo oz. d.o.o. je pravna oseba, ki opravlja dejavnost. Za ustanovitev je potreben ustanovni kapital, ki ne sme biti manjši od 7.500,00€. Ustanovni kapital se lahko zagotovi v denarju, v stvareh ali kot stvarni prevzem (stvarni vložek). Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja. Na osnovi osnovnega vložka vsak družbenik pridobi poslovni delež, izražen kot odstotek od celotnega osnovnega kapitala. Temu deležu rečemo tudi lastniški delež.
Prisluženi denar oz. poslovni izid je obdavčen po fiksni davčni stopnji in ne pripada družbeniku, temveč podjetju. Izplačilo dobička družbeniku, to je fizični osebi, se obdavči po stopnji 25%. Družbenik, ki je v družbi zaposlen, je vključen v obvezno socialno zavarovanje na podlagi pogodbe o zaposlitvi in prejema plačo, ki za d.o.o. predstavlja odhodek (strošek). Osnova za odmero prispevkov je plača. Družbenik – poslovodja, ki v družbi ni zaposlen, je vključen v zavarovanje kot družbenik. Osnova za odmero prispevkov so vsi prejemki, ki jih družbenik prejme za opravljanje poslovodne funkcije. Višina prispevkov ni odvisna od višine dobička d.o.o.
Družba odgovarja z vsem svojim premoženjem, družbenik v osnovi ne odgovarja za obveznosti družbe.
Ustanovitev enoosebne družbe d.o.o. – ustanovitev lahko izvede fizična oseba, to je edini družbenik, ki je vpisana v centralni register prebivalstva (ima EMŠO).Ustanovitev večosebne družbe d.o.o. – družbeniki sklenejo Družbeno pogodbo, ki je najpomembnejši akt družbe z omejeno odgovornostjo, saj ureja njeno delovanje in razmerja med družbeniki. Družbeno pogodbo je mogoče skleniti na posebnem obrazcu e-VEM ali v obliki notarskega zapisa.
Povzeto po Zakonu o gospodarskih družbah.
Delniško družbo lahko ustanovi ena ali več domačih ali tujih fizičnih ali pravnih oseb, ki sprejmejo statut (ustanovni akt), ki mora biti pripravljen v obliki notarskega zapisa. Ustanovni akt je najpomembnejši akt d.d., ker ureja način njenega delovanja in razmerja med družbeniki. Delničarji (imetniki delnic) niso lastniki družbe, temveč na podlagi vplačanega deleža (delnic) v osnovnem kapitalu le uresničujejo svoje članske in premoženjske pravice.
Minimalni osnovni delež je 25.000,00€, najnižji nominalni znesek delnice pa 1,00€. Višji nominalni zneski se morajo glasiti na večkratnik enega evra. Delnice se lahko vplačujejo v denarju ali s stvarnimi vložki, vendar mora biti vsaj tretjina osnovnega kapitala plačana v denarju.
Povzeto po Zakonu o gospodarskih družbah.
Zavod je organizacija, ki se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.
Zavod lahko ustanovijo domače in tuje fizične in pravne osebe, če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno. Zavod lahko opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen. Če zavod ustanovi več ustanoviteljev, se njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti uredijo s pogodbo.
Zavod pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanovitelja, s plačili za opravljene storitve, s prodajo blaga na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi. Presežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti za razvoj in opravljanje dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno. Odgovoren je za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali z aktom o ustanovitvi določeno drugače.
Povzeto po Zakonu o zavodih.
Društvo je prostovoljno, samostojno združenje, ki ga ustanovitelji skladno z Zakonom o društvih, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oz. naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva. Ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva ter izvolijo zastopnika.
Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane.
Povzeto po Zakonu o društvih.