RAČUNOVODSTVO
Računovodstvo opravljamo celostno, torej je prvi korak knjigovodstvo ali obračunavanje, ki se po zbranih oz. vnešenih podatkih nadgradi z računovodskim predračunavanjem, ki poda informacijo o trenutnem stanju podjetja.
Računovodsko predračunavanje je usmerjeno tudi v prihodnje poslovanje. Sledi računovodsko analiziranje ali preučevanje – na podlagi rezultatov vodstvo sprejema odločitve. Ves čas pa se izvaja tudi računovodsko nadziranje, ki poteka vzporedno s poslovnim procesom in pomeni sprotno preverjanje pravilnosti podatkov in odpravljanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti. Cilj je pridobivanje zanesljivih računovodskih informacij ter večja usklajenost z zunanjimi in notranjimi merili pravilnosti, kot so zakoni in različni predpisi.
Knjigovodstvo
Knjigovodstvo podaja informacije o nabavi in prodaji, koliko se dolguje in terja ter s kakšnim premoženjem podjetje razpolaga. Predstavlja posebno vrsto evidentiranja poslovanja, v okviru katerega gre za sistematično zbiranje, urejanje, obdelovanja in shranjevanje knjigovodskih podatkov in informacij ter njihovo posredovanje posameznim uporabnikom.
Knjigovodstvo se izvaja v štirih fazah; nastanek poslovnega dogodka, oblikovanje knjigovodske listine, zapis poslovnega dogodka v poslovne knjige in izdelava poročil. Knjigovodstvo je evidentiranje že nastalih poslovnih dogodkov. Usmerjeno k izdelavi knjigovodskih poročil. Knjigovodstvo črpa podatke iz pravilno sestavljenih knjigovodskih listin, ki morajo upoštevati načelo urejenosti po času in po vsebini. V ta namen se uporablja glavna knjiga, kot temeljna poslovna knjiga ter ostale pomožne knjige za evidentiranje listin. Knjigovodstvo je del računovodstva, ki poslovanje spremlja vrednostno, kar pomeni, da nam omogoča spremljanje posameznega stanja ali spremembe stanja kot tudi njihovo združevanje in prikazovanje stanj in sprememb v knjigovodskih izkazih, še posebej v bilanci stanja in v izkazu poslovnega izida.
Računovodsko predračunavanje
Je funkcija računovodstva, ki je usmerjena pretežno v prihodnost, v smislu predvidevanja poslovanja. Pri tej funkciji gre za posredovanje informacij o načrtovanih sredstvih, o obveznosti do virov sredstev, o prihodkih, odhodih in o pričakovanem bodočem poslovnem izidu. S predračunavanjem določamo tako posamezna stanja in spremembe kot tudi sintezo vseh poslovnih stanj in sprememb v določenem poslovnem procesu.
Podlaga računovodskemu predračunavanju so knjigovodski obračuni iz preteklih obdobij. Razlika med knjigovodstvom in računovodskim predračunavanjem je, da je knjigovodsko usmerjeno v preteklost (evidentiranje poslovnih dogodkov, ki so se že zgodili), predračunavanje pa v prihodnost (predvidevanje poslovanja).
Računovodsko analiziranje
Računovodsko analiziranje je funkcija, ki temelji na zbranih knjigovodskih podatkih, na podlagi katerih analizira in proučuje poslovanje. Na osnovi računovodske analize vodstvo sprejema določene poslovne odločitve in ukrepe.
Računovodsko nadziranje
Računovodsko nadziranje je funkcija, ki se ukvarja s presojanjem pravilnosti in poštenosti poslovanja in predvsem tudi z odpravljanjem morebitnih nastalih nepravilnosti. Računovodsko nadziranje omogočajo sprejeti predpisi, cilj pa je pridobivanje zanesljivih računovodskih informacij ter večja usklajenost z zunanjimi in notranjimi merili pravilnosti, kot so zakoni, različni predpisi. Računovodskega nadziranja je več vrst.
Kontroliranje – poteka vzporedno s poslovnim procesom in pomeni sprotno preverjanje pravilnosti podatkov in odpravljanje pri tem ugotovljenih nepravilnosti.
Revidiranje – revidiranje je naknadni nadzor, torej posredna oblika računovodskega nadzora. Odvija se šele po nastanku sprememb stanj gospodarskih kategorij. Glede na to, kdo opravlja nadzor, zaposleni v podjetju ali zunanji organi ločimo notranjo in zunanjo revizijo. Za področje revidiranja so predpisan določene pravne norme. Več o tem v Zakonu o revidiranju Zrev-2.
Pri notranjem revidiranju presojamo verodostojnost in zanesljivost računovodskih poročil, ki so izid knjigovodenja, računovodskega predračunavanja, nadziranja in proučevanja. Obseg in pogostost notranje revizije sta odvisna od preizkušanja in ocenjevanja delovanja računovodskih kontrol. (Koletnik, 49, 2007)
Zunanje revidiranje se praviloma nanaša na preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov. V Zakonu o gospodarskih družbah – 1 je opredeljena obveznost revidiranja, in sicer zakon določa: letna poročila srednjih in velikih kapitalskih družb, dvojnih družb in tistih majhnih kapitalskih družb, z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na trgu vrednostnih papirjev, mora revizor pogledati pod pogoji Zrev-2. Omenjeni zakon ureja preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov, podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o resničnosti obravnavanih računovodskih podatkov.
Inšpiciranje – gre za obliko nadziranja, ki zajema kasnejše presojanje pravilnosti in pravočasnosti izpolnjevanja obveznosti. Je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov. Tovrstne nadzore izvršujejo inšpektorice ali inšpektorji kot uradne osebe.